Danes je 21.11.2024

Input:

Ur. l. RS 185/2017, Odločba o ugotovitvi, da členi 432, 433 in 434 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso bili v neskladju z Ustavo, z dne 27.1.2017

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru, na seji 12. januarja 2017
odločilo:
Členi 432, 433 in 434 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo) niso bili v neskladju z Ustavo.
Obrazložitev
A.
1.  Predlagatelj izpodbija prehodno ureditev iz 432., 433. in 434. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ki je urejala prenehanje Sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja - ta se je preoblikoval iz Sklada prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju Sklad),1 ustanovljenega na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 - v nadaljevanju ZPIZ) -, ter prenos njegovega premoženja, pravic in obveznosti na Kapitalski sklad - Pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju KS), oziroma kasneje na Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju KAD). Predlagatelj pojasnjuje, da sta zavarovanca Sklada KAD in Republiko Slovenijo tožila za plačilo odškodnine, ker naj bi KAD kot univerzalna pravna naslednica in Republika Slovenija kot zakonodajalec povzročila okoliščine, zaradi katerih je prišlo do prenehanja sklenjenih pogodb o zavarovanju za dodaten obseg pravic. Predlagatelj je z delno sodbo in sklepom št. P 673/2010 z dne 27. 11. 2014 zavrnil tožbeni zahtevek tožnikov zoper KAD in zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve prekinil postopek zoper Republiko Slovenijo. Zakonodajalec naj bi z ukinitvijo Sklada kršil načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave, pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Zakonodajalec naj bi v izpodbijani ureditvi sicer določil, da se vse premoženje ukinjenega Sklada prenese na KS, ki naj bi zavarovalni portfelj Sklada prenesel na zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, vendar hkrati ni določil mehanizmov (npr. kontrahirne dolžnosti zavarovalnic), s pomočjo katerih bi bil prenos tudi dejansko izveden. Zaradi te protiustavne pravne praznine naj v praksi zavarovalnice portfelja Sklada ne bi hotele prevzeti, zato naj bi se zavarovancem Sklada bistveno poslabšal pravni položaj. Čeprav je Sklad svojim zavarovancem vrnil vplačane premije, naj bi bilo zavarovancem Sklada poseženo tudi v pravico do zasebne lastnine, ker so s sklenitvijo pogodbe pridobili upravičeno pričakovanje, da bodo dobili dodatno starostno pokojnino, zaradi ukinitve Sklada pa do prenosa zavarovalnih pogodb pod enakimi pogoji na drugo zavarovalnico ni prišlo. Ureditev naj bi bila prav tako v neskladju s pravico do socialne varnosti, ker zakonodajalec