Poslovni dogodki in osnove knjiženja

 GorCilj lekcije:

Seznanili Vas bomo s podlago za računovodsko delo. Spoznali boste, kako so povezani poslovni dogodek in knjigovodska listina (dokument), ki dokazuje poslovni dogodek. Prikazali Vam bomo, kako se vnašajo knjigovodski podatki v poslovne knjige, kako se spreminjajo stanja (vrednosti) ekonomskih kategorij - sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov, odhodkov in prihodkov.

V praktičnih vajah bomo knjižili. Uporabljali bomo analitične in sintetične konte, videli, kako se knjiži vsak poslovni dogodek na dva konta, kdaj se istočasno povečata/zmanjšata dve postavki, in kdaj se ena postavka poveča, druga pa hkrati zmanjša, kako se knjiženje izraža v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, kako se razveljavlja že obstoječe vknjižbe in še marsikaj novega…

 GorVsebina lekcije:

1. Sintetični in analitični konti

2. Poslovne knjige in listine

3. Bilančne spremembe

4. Osnove knjiženja

5. Vrste knjižb

 GorTeorija:

Za razumevanje priporočamo, preberite:

Slovenski računovodski standardi 2016 (SRS2016) s spremembami v letu 2019 – in Pravila skrbnega računovodenja, PSR 1, 2.

Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki. (PSR2) Poslovne knjige so glavna knjiga in pomožne knjige (analitične evidence ali razčlenjevalni razvidi). (PSR 2.3)

Kontni načrt za glavno knjigo obsega pregled kontov; za vsak konto se navedejo označevalni znak (šifra), ime in vsebina.(PSR 2.10) Šifre se določajo na podlagi desetiškega označevanja od 0 do 9:

- razredi kontov od 0 do 9,

- skupine kontov od 00 do 99,

- temeljni konti od 000 do 999 (sintetični konti) ter

- razčlenitveni konti od 0000 do 9999 (analitični konti) in tako naprej.

V tem on-line tečaju je uporabljen Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Izdal ga je Slovenski inštitut za revizijo.

Podjetje vodi poslovne knjige po kontnem načrtu (natančen načrt kontov z vsemi analitičnimi konti), ki ga za svoje potrebe sámo samostojno oblikuje na podlagi ustreznega kontnega okvira, ki v okviru zakonskih pooblastil predpiše Slovenski inštitut za revizijo, da bi bila osnovna razporeditev kontov pri vseh organizacijah enotna.

Poslovne knjige se odprejo in zaključijo vsako poslovno leto. Glavna knjiga se odpre za postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov na podlagi začetne bilance stanja proučevanega poslovnega leta, ki je enaka končni bilanci stanja prejšnjega poslovnega leta. To velja tudi za odpiranje kontov stroškov, odhodkov, prihodkov in poslovnega izida. (PSR 2.18)

Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku (ki spreminja sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke) kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. (PSR 1.1, 1.2)

Posamezen list kontne poslovne knjige imenujemo konto. Konto nam mora omogočati spremljanje sprememb in ugotavljanje stanj posameznih ekonomskih kategorij (zaloge, oprema, obveznosti do dobaviteljev, stroški plač, prihodki od prodaje, …).

Iz konta mora biti razvidno vrednostno stanje ekonomske kategorije na začetku obračunskega obdobja, vsa povečanja in zmanjšanja ter vrednostno stanje ekonomske kategorije na koncu obračunskega obdobja. Logična posledica je, da mora biti seštevek začetnega stanja vseh povečanj vrednostno enak seštevku vseh zmanjšanj in končnega stanja izbrane ekonomske kategorije. To pomeni, da si vsebino konta lahko ponazorimo s preprosto enačbo:

ZAČETNO STANJE + VSOTA POVEČANJ = VSOTA ZMANJŠANJ + KONČNO STANJE

Ker se ekonomske kategorije povečujejo in zmanjšujejo, mora konto imeti dve strani.

Za boljšo vizualizacijo prikažemo konte v obliki črke T:

Kot vidimo, imenujemo levo stran konta debet (debetna stran), desno pa kredit (kreditna stran). Naziva debet in kredit sta mednarodno uveljavljena in razumljiva v mnogih državah, navajamo pa tudi slovenske nazive (debet= v breme, dolguje, obremenimo, kredit = v dobro, terja, priznamo).

Vrste kontov:

Konte lahko razdelimo glede na vrste ekonomskih kategorij (sredstva, obveznosti, prihodki, odhodki, stroški) na:

- konte sredstev

- konte…