SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 25. aprila 2013 (jezik postopka: švedščina)
„Neizpolnitev obveznosti države – Obdavčenje – Direktiva 2006/112/ES – Člen 11 – Nacionalna zakonodaja, ki možnost oblikovanja skupine oseb, ki se lahko obravnava kot en davčni zavezanec za DDV, omejuje na podjetja iz finančnega in zavarovalniškega sektorja“
V zadevi C‑480/10,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 5. oktobra 2010,
Evropska komisija, ki jo zastopata R. Lyal in K. Simonsson, agenta, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Kraljevini Švedski, ki jo zastopata A. Falk in S. Johannesson, agentki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
ob intervenciji
Irske, ki jo zastopa D. O’Hagan, agent, skupaj z G. Clohessy, SC, in N. Traversom, BL,
Republike Finske, ki jo zastopa H. Leppo, agentka,
intervenientki,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi L. Bay Larsen, v funkciji predsednika četrtega senata, J.‑C. Bonichot, sodnik, C. Toader, A. Prechal, sodnici, in E. Jarašiūnas (poročevalec), sodnik,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. septembra 2012,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 27. novembra 2012
izreka naslednjo
Sodbo
1 Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Švedska s tem, da je možnost oblikovanja skupine oseb, ki se lahko obravnava kot en davčni zavezanec za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV-skupina in DDV), v praksi omejila na ponudnike finančnih in zavarovalniških storitev, ni izpolnila obveznosti iz Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
2 Člen 11 Direktive o DDV določa:
„Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za [DDV] lahko vsaka država članica obravnava kot enega davčnega zavezanca osebe s sedežem na ozemlju te države članice, ki so kljub temu, da so pravno neodvisne, med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezane.
Država članica, ki uporabi možnost iz prvega pododstavka, lahko sprejme vse potrebne ukrepe s katerimi prepreči možnost davčne utaje ali izogibanja plačilu davka zaradi uporabe omenjene določbe.“
Švedsko pravo
3 Člen 1 poglavja 6a zakona o davku na dodano vrednost (1994:200) (mervärdesskattelagen (1994:200), v nadaljevanju: zakon o DDV) določa:
„Za uporabo določb tega zakona in v okoliščinah, navedenih v tem poglavju, se lahko dva ali več gospodarskih subjektov obravnavajo kot en gospodarski subjekt (DDV-skupina), pri čemer se tudi dejavnosti te DDV-skupine obravnavajo kot ena dejavnost.“
4 Člen 2 poglavja 6a navedenega zakona določa:
„Del DDV-skupine so lahko:
1. gospodarski subjekti pod nadzorom davčnega inšpektorja, ki opravljajo dejavnost, ki je izvzeta, ker je v skladu s členom 9 ali 10 poglavja 3 izvzet promet iz te dejavnosti, in
2. gospodarski subjekti, katerih glavni namen je dobava blaga ali opravljanje storitev za gospodarske subjekte iz prejšnje točke, ali
3. gospodarski subjekti, ki so…
