1.23 Obresti v spremenjenih razmerah COVID-19
Sonja Kermat
Obresti so nadomestilo za izposojena denarna sredstva ali za nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti dolžnika (kupca). Obresti so prihodek posojilodajalca in strošek oziroma odhodek posojilojemalca. Višina obrestne mere, način izračunavanja obresti in obdobje obračuna ter rok za plačilo glavnice in obresti mora biti določen s posojilno pogodbo oziroma z drugo pogodbo (na primer prodajno pogodbo za primer zamude plačila kupca ali odloženega ali obročnega plačila kupnine in podobno). Obdobje obračuna je lahko mesečno, trimesečno, polletno ali letno.
Posojila so način financiranja podjetij v primeru, ko nimajo lastnih denarnih sredstev za določene namene ali pa so finančne naložbe v primerih, ko ima podjetje presežek lastnih denarnih sredstev. Posojilna pogodba je skladno z Obligacijskim zakonikom pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste ali kakovosti. Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
Pri poslovanju podjetij se pojavljajo:
- dolgoročna dana posojila;
- kratkoročno dana posojila;
- dolgoročna prejeta posojila in
- kratkoročna prejeta posojila.
Kadar se podjetje znajde v izredni situaciji, ko zaradi določenih predvidenih ali nepredvidenih poslovnih dogodkov ni več sposobno odplačevati svojih finančnih obveznosti (dolgoročnih in kratkoročnih posojil, leasing obrokov), se lahko pogodbeni stranki dogovorita za spremembo pogodbe o financiranju (pogodba o dolgoročnem ali kratkoročnem kreditu, pogodba o leasingu). Običajno se v takšnem…
