1.19 Kapital v spremenjenih razmerah COVID-19 – kapitalska ustreznost družbe
Sonja Kermat
Kapital je ena izmed najpomembnejših kategorij bilance stanja. Na kapital posredno vplivajo vsi poslovni dogodki. Lastnike običajno najbolj zanima prirast oziroma spreminjanje kapitala. Celotni kapital je ostanek sredstev družbe po odštetju vseh njenih dolgov. Je obveznost družbe, ki pred prenehanjem družbe ne zapade v poplačilo. Celotni kapital je lastniško financiranje družbe in je najpomembnejša kategorija računovodskih izkazov. Znesek, s katerim je celotni kapital izkazan v bilanci stanja, je odvisen od načina vrednotenja sredstev in dolgov.
Kapital so tista sredstva, ki so jih v podjetje vplačali ali na kakšen drugačen način vložili ustanovitelji oziroma kasnejši lastniki. Kapital se plemeniti, če podjetje posluje uspešno in pri poslovanju ustvarja dobiček. Kapital se lahko tudi zmanjšuje zaradi negativnega poslovanja podjetja (izkazovanja izgube) in zaradi izplačil dividend, ki se lahko izplačajo, kadar podjetje posluje uspešno.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 32. členu določa, da mora družba zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.
Skladno z 11. členom ZFPPIPP je pravna oseba ali podjetnik dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov, kapitalsko ustrezen.
Pri dolžniku, ki je gospodarska družba, nastopi kapitalska neustreznost v primeru, ko je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
Ena izmed pomembnih dolžnosti uprave na področju…
