4.4.11 Kapital
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev , Boštjan J. Turk
Kapital se kaže v bilanci stanja. Da ravnanje z njim poteka skladno, je potrebno upoštevati pravni red, ki je predstavljen v PRAVNEM VIDIKU članka. Temu sledi DAVČNI VIDIK, poslovni dogodek sprememb na kapitalu pa je prikazan v PRIMERIH KNJIŽENJ.
Novosti vezane na PRAVNI VIDIK izvirajo iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2A), Uradni listi RS, št. 145/2022 z dne 21.11. 2022, dopolnitve v članek v skladu s spremembo zakona je vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod PRAVNI VIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).
Kapital je ena izmed najpomembnejših kategorij bilance stanja. Na kapital posredno vplivajo vsi poslovni dogodki. Lastnike običajno najbolj zanima prirast oziroma spreminjanje kapitala. Celotni kapital je ostanek sredstev družbe po odštetju vseh njenih dolgov. Je obveznost družbe, ki pred prenehanjem družbe ne zapade v poplačilo. Celotni kapital je lastniško financiranje družbe in je najpomembnejša kategorija računovodskih izkazov. Znesek, s katerim je celotni kapital izkazan v bilanci stanja, je odvisen od načina vrednotenja sredstev in dolgov.
Kapital so tista sredstva, ki so jih v podjetje vplačali ali na kakšen drugačen način vložili ustanovitelji oziroma kasnejši lastniki. Kapital se plemeniti, če podjetje posluje uspešno in pri poslovanju ustvarja dobiček. Kapital se lahko tudi zmanjšuje zaradi negativnega poslovanja podjetja (izkazovanja izgube) in zaradi izplačil dividend, ki se lahko izplačajo, kadar podjetje posluje uspešno.
Kapital se v primeru prodaje delnic ali deležev praviloma ne spreminja – v takšnem primeru gre zgolj za menjavo lastnika kapitala, podjetje še vedno razpolaga z enakim zneskom kapitala, spremenijo se le lastniki kapitala (delničarji, družbeniki)
Celotni kapital družbe sestavljajo naslednje postavke (postavka A v pasivi bilance stanja):
- vpoklicani kapital,
- kapitalske rezerve,
- rezerve iz dobička,
- čisti dobiček ali čista izguba,
- revalorizacijska rezerva in
- rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
Revalorizacijske rezerve se nanašajo na zvišanje knjigovodske vrednosti zemljišč in zgradb zaradi revaloriziranja.
Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na povečanje oziroma zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih naložb, aktuarske dobičke ali izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi in zneske dokazanega dobička ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev izmerjenih po pošteni vrednosti preko kapitala, ki niso del razmerja pri varovanju vrednosti.
Skladno s SRS 8.32 vse druge sestavine celotnega kapitala, ki niso osnovni kapital, pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu.
Vendar pa ZGD-1 določa, da imajo družbeniki pravico do deleža v bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače. Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, imajo pa družbeniki možnost, da delitev dobička uredijo sami v družbeni pogodbi tudi drugače.
PRAVNI VIDIK
V Uradnem listu RS št. 48 z dne 4. 4. 2022 je objavljen nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 5. 4. 2022.
Ključne novosti so:
- uvedba novih definicij za potrebe prenosa Direktive (EU) 2019/1153 in Direktive (EU) 2019/2177 ter izvajanja Uredbe (EU) 2018/1672;
- uskladitev kategorije zavezancev, ki opravljajo storitve v zvezi z virtualnimi valutami, s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force – FATF);
- določba, ki celoviteje ureja izvajanje zakonskih obveznosti zavezancev s pomočjo zunanjih izvajalcev;
- izrecna zahteva za dokumentiranje ravnanja zavezanca v primeru nezmožnosti izvedbe pregleda stranke v skladu z zakonom;
- uvedba novega, nereguliranega pregleda stranke brez osebne navzočnosti v primeru ugotovljenega neznatnega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma;
- rahljanje zahtev oziroma pogojev v zvezi z videoelektronsko identifikacijo in širjenje možnosti uporabe tega načina ugotavljanja in preverjanja istovetnosti;
- uvedba možnosti, da se pod določenimi pogoji omogočijo drugi varni daljinsko upravljani ali elektronski postopki za identifikacijo;
- jasnejše določbe glede obsega pridobivanja podatkov o dejanskem lastniku v primeru poenostavljenega pregleda stranke;
- črtanje zahteve, da zavezanci izvajajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke, če je njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba;
- razširitev omejitve gotovinskega poslovanja na izplačila nad zakonsko določenim mejnim pragom ter razširitev izjeme o uporabi določb o omejitvah gotovinskega poslovanja na banke, hranilnice in menjalce;
- uskladitev pogojev za prenos osebnih podatkov v tretje države s Splošno uredbo o varstvu podatkov;
- obveznost imenovanja pooblaščenca skupine in enega ali več namestnikov ter obveznost izpolnjevanja pogojev za pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma pogojev za notranjo kontrolo, tudi kadar ima zavezanec manj kot štiri zaposlene pa kljub temu imenuje pooblaščenca in namestnike oziroma izvaja notranjo kontrolo;
- dodajanje pristojnosti urada na področju preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje;
- krajšanje skrajnega roka za predložitev podatkov, informacij in dokumentacije uradu na podlagi zahteva zavezancu za predložitev podatkov o sumljivih transakcijah, osebah, premoženju ali sredstvih;
- ureditev možnosti dostopa Europola do finančnih informacij in finančnih analiz, namena uporabe teh podatkov ter sodelovanja Urada z Europolom v skladu z Direktivo (EU) 2019/1153;
- uskladitev določb glede obsega izvajanja nadzornih nalog organov po tem zakonu in jasnejša razmejitev glede pristojnosti ugotavljanja in sankcioniranja kršitev poslovnih subjektov v zvezi z ugotavljanjem podatkov o dejanskih lastnikih in vpisovanjem teh podatkov v register dejanskih lastnikov med navedenimi nadzornimi organi;
- dopolnitev pristojnosti Urada za potrebe učinkovitega nadzora nad izvajanjem obveznosti poslovnih subjektov v zvezi z ugotavljanjem podatkov o dejanskih lastnikih in vpisovanjem teh podatkov v register dejanskih lastnikov;
- prilagoditev višine glob glede na gospodarsko moč subjekta;
- znižanje spodnje meje razpona glob pri splošnih prekrškovnih določbah, ki veljajo za vse zavezance;
- določitev prekrška zaradi neodzivnosti v zvezi z zahtevami nadzornih organov po predložitvi podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem nadzornih nalog po tem zakonu.
33. člen
33. člen ZPPDFT-2
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi sredstva elektronske identifikacije)
(1) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.
(2) Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi prejšnjega odstavka se lahko uporablja za:
- stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
- pooblaščenca stranke iz prejšnje alineje,
- zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe.
(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije ni dovoljeno, če obstaja sum, da je bilo sredstvo elektronske identifikacije zlorabljeno, oziroma če zavezanec ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost sredstva elektronske identifikacije, tega pa izdajatelj sredstva elektronske identifikacije še ni preklical.
Osnovni kapital je del celotnega kapitala in je nominalno zapisan v statutu družbe oziroma družbeni pogodbi. Vpišejo oziroma vplačajo ga lastniki. V delniški družbi je osnovni kapital razdeljen na delnice, v družbi z omejeno odgovornostjo ga sestavljajo deleži oziroma vloga. Z osnovnim kapitalom družbe, ki ga računovodsko evidentiramo na kontih skupine 90, je določeno razmerje med družbeniki.
Osnovni kapital je tisti del čiste vrednosti sredstev družbe, ki je vpisan v sodni register in s katerim družba upnikom zagotavlja poplačilo svojih obveznosti. Osnovni kapital varuje upnike in jim posredno zagotavlja, da bo družba poravnala svoje obveznosti do njih. Večji kot je osnovni kapital družbe, večja je verjetnost, da bodo upniki poplačani.
Osnovni kapital je v poslovnih knjigah lahko izkazan točno v takšni velikosti, kot je registriran v sodnem registru.
Pri delniški družbi je osnovni kapital razdeljen na delnice, teh pa je lahko več razredov. Delnice so lahko delnice z nominalnim zneskom ali kosovne delnice. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Če ima delniška družba le delnice enega razreda, veljajo naslednja pravila:
osnovni kapital = število delnic × emisijska vrednost delnice in knjigovodska vrednost delnice = celotni kapital/število delnic
Tržna vrednost delnice je znesek, za katerega je mogoče prodati oziroma kupiti delnico na delujočem trgu.
Emisijska vrednost delnic je pomembna le za določitev razmerja med delničarji. Delnice se pri prvi izdaji ne morejo vplačati v znesku manjšem od emisijskega. Vrednost delnic običajno določa trg (borza). Knjigovodsko vrednost delnic izračunamo tako, da celotni kapital družbe delimo s številom delnic (če gre za delnice enega razreda).
Osnovni kapital je lahko:
- delniški kapital,
- kapital z deleži ali
- kapitalska vloga.
Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala. Osnovni delniški kapital se razčlenjuje na prednostne in navadne delnice.
Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja.
Ob ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo mora pred prijavo za vpis v register vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 evrov. Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih. Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 evrov, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor; revizorjevo poročilo je sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena.
Značilnosti osnovnega kapitala:
Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je osnovni kapital razdeljen na deleže ali pa je kapitalska vloga (pri enoosebni gospodarski družbi).
45. člen ZGD-1 določa, da mora biti na nekaterih sporočilih družbe naveden tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.
Najmanjši znesek osnovnega kapitala je predpisan z ZGD-1 in znaša pri…
