Dobava blaga

 GorDobava blaga

6. člen ZDDV-1

14. in 15. člen Direktive o DDV

Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik. Definicija izraza »dobava blaga« povzema določbo 14. člena Direktive o DDV, po kateri dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu.

Ob upoštevanju navedenega do dobave blaga pride že tisti hip, ko dobavitelj na kakršenkoli način prejemniku blaga omogoči, da z blagom ravna kot da bi bil lastnik. Kdaj kupec pridobi takšno pravico do razpolaganja, je odvisno od konkretnega dogovora med prodajalcem in kupcem v posameznem primeru. Pravila glede razpolaganja z blagom lahko pogodbeni stranki natančno uredita v pogodbi.

Najbolj tipična dobava blaga je prodaja kupcu. Davčni zavezanec torej opravi dobavo blaga, ko blago proda drugemu davčnemu zavezancu ali drugi osebi iz:

• iz Slovenije (blago ostane v Sloveniji - gre za lokalno dobavo),

• druge države članice (blago se odpelje iz Slovenije v drugo državo članico - gre za dobavo znotraj Unije ali dobavo blaga na daljavo)

• tretje države (blago se izvozi iz Unije - gre za izvoz).

V navedenih vrstah dobav blaga pride do različnih DDV implikacij, ki jih bomo postopoma spoznali v naslednjih lekcijah, zaenkrat pa si velja zapomniti, da sistem DDV v EU trenutno temelji na načelu namembnosti blaga. Do DDV je torej upravičena tista država, kamor je blago dejansko namenjeno.

V praksi pa ne prihaja vedno do tipičnih prodaj blaga v smislu prenosa pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh, zato se skladno z ZDDV-1 za dobavo blaga štejejo tudi:

• prenos lastninske pravice na blagu, proti plačilu odškodnine, na podlagi zakona ali odločbe državnega organa;

• dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali o prodaji blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najpozneje ob plačilu zadnjega obroka (finančni najem ali leasing);

• prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

Tudi električna energija, plin ter energija za ogrevanje, zamrzovanje oziroma hlajenje se štejejo za blago.

V prejšnji lekciji smo se naučili, da je transakcija predmet DDV, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• da gre za dobavo blaga, ki jo opravi davčni zavezanec,

• v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti,

• za plačilo.

Ne glede na navedeno pa ZDDV-1 za dobavo blaga šteje tudi nekatere transakcije, pri katerih do plačila dejansko ne pride, in sicer:

• uporabo blaga za neposlovne namene,

• uporabo blaga za namene opravljanja dejavnosti,

• prenos podjetja,

• stvarne vložke in

• prenos blaga v drugo državo članico.

V nadaljevanju si podrobneje poglejmo posamezne transakcije.

 GorUporaba blaga za neposlovne namene

7. člen ZDDV-1

17. člen PZDDV

16. člen Direktive o DDV

Davčni zavezanci blago včasih nabavljajo tudi za namene, ki so sicer namenjeni doseganju ciljev poslovanja, niso pa neposredno povezani s samim procesom poslovanja. Takšna uporaba blaga se za namene DDV obravnava kot uporaba blaga za neposlovne namene. To pomeni, da je davčni zavezanec ob uporabi tega blaga načeloma dolžan obračunati izstopni DDV, vendar le pod pogojem, da je davčni zavezanec za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Če davčni zavezanec pri nabavi tega blaga pravice do odbitka DDV ni uveljavljal, se šteje, da ga je porabil sam in zanj kot »končni potrošnik« tudi plačal DDV. V tem primeru mu torej pri uporabi tega sredstva v zasebne…